Da nam bodo drevesa lepo rastla in bogato rodila, moramo upoštevati naslednje:
izbrati ustrezno kakovostno in zdravo sadiko
izbrati ustrezno sorto in podlago
dobro pripraviti tla
pravočasno in pravilno posaditi

IZBIRA SADIK
Prvi pogoj za uspešno sajenje je prav gotovo prvorazredna in zdrava sadika. Poleg zunanjih lastnosti (razvitost koreninskega sistema, višina, obraščenost sadike) je bistvenega pomena, da je bila sadika vzgojena iz odbranega in zdravega izhodiščnega materiala (podlaga in cepič).
Sadike si moramo zagotoviti pravočasno, četudi jih ne bomo takoj posadili. Edino tako si zagotovimo res tisto, za kar smo se po temeljitem premisleku odločili in ne tisto, kar je še ostalo.

ČAS SAJENJA
Primeren čas za sajenje sadnega drevja je vse od zaključka vegetacije, ko rastlina odvrže listje, pa do spomladi, ko začne brsteti. Na Primorskem, kjer so zime mile, lahko sadimo preko cele zime. Sajenje odsvetujemo, če temperature padejo pod 0 stopinj Celzija in v primeru, ko je zemlja zamrznjena ali premokra.

RAVNANJE S SADIKAMI OD NAKUPA DO SAJENJA

Puljene sadike
Če kupljenih sadik ne posadimo takoj, jih moramo začasno zasuti v zemljo, da se korenine ne presušijo oz. pomrznejo. Najbolje je, če to naredimo kar zunaj na vrtu. V že prej izkopan jarek položimo sadike eno poleg druge oziroma v snopih. Sproti jih zasipavamo z rahlo zemljo, tako da med koreninami ni praznega prostora. Po potrebi moramo zakop zalivati in dosipati zemljo. V zakopu ne sme biti talne vode. Sadike lahko skladiščimo tudi v vlažnem pesku, v hladni kleti, vendar pazimo, da v prostoru ni sadja.

Sadike v loncih
Tudi sadike v loncih moramo do sajenja ustrezno oskrbovati. Skladiščimo jih na prostem ali v svetlem, zračnem in hladnem prostoru. Sadne vrste, ki so občutljive na nizke zimske temperature (kaki, feijoa, granatno jabolko, smokva…) skladiščimo v prostoru. Sadike po potrebi zalijemo.

PRIPRAVA TAL
Površino, namenjeno pripravi za sadovnjak, očistimo morebitnih dreves in grmičevja. Odstranimo vse štore in ostanke korenin, da ne pride do razvoja koreninskih plesni, ki nam kasneje lahko uničijo posajena mlada drevesa.
Pred oranjem raztrosimo kalijeva in fosforjeva gnojila. Dobro je, če imamo napravljeno analizo zemlje, kajti količina gnojenja je odvisna od založenosti tal. Tla moramo globoko preorati in prerahljati do globine 40 ali 80 cm glede na sadno vrsto.

Kopanje jame
Za majhne površine in posamična drevesa izkopljemo 0,4 do 0,6 m globoke jame s premerom 1 do 1,5 m. Vsa zemeljska dela moramo opraviti, ko so tla suha, da ne poškodujemo strukture zemlje. Dobro je, da to naredimo vsaj 3-4 tedne pred sajenjem, da se zemlja usede.
Samo v pravilno pripravljenih tleh bodo imele korenine dovolj zraka, toplote in vode.

SAJENJE
Sadike, ki jih vzamemo iz zakopa ali pripeljemo iz drevesnice (predvsem spomladi), so ponavadi bolj ali manj izsušene, zato namakamo korenine nekaj ur v vodi, da se navlažijo.
Pred sajenjem osvežimo vse rane na koreninah in odstranimo polomljene korenine. V večji posodi pripravimo gosto mešanico ilovice in kravjeka, v razmerju 1:1. V to zmes pomočimo korenine sadik tik pred sajenjem. Ker je zmes lepljiva, se oprime korenin in predstavlja prvo hrano za rastline ter boljši stik z zemljo.
Sadiko postavimo na njeno mesto pokončno, zasujemo korenine z dobro, rahlo zemljo in potlačimo, da se korenine spojijo z zemljo. Na obod jame dodamo star uležan hlevski gnoj oziroma drugo organsko snov (kompost ali drugo organsko gnojilo). Na gnoj oziroma po celi brazdi raztrosimo malo NPK gnojila z manjšo vsebnostjo dušika. Pri tem pazimo, da hlevski gnoj in ostala gnojila ne pridejo v stik s koreninami, sicer pride na koreninah do ožigov in sadika propade. Po sajenju sadiko zalijemo.
Sadike posadimo približno tako globoko, kot so rastle v drevesnici. Cepljeno mesto mora biti nad zemljo.